Informacije IRSD o odpovedi pogodbe o zaposlitvi
S strani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ smo prejeli obvestilo, da na Inšpektoratu za delo (IRSD) v zadnjem času prejemajo povečano število vprašanj, ki se nanašajo na odpovedi pogodb o zaposlitvi, zato so za javnost pripravili zbir relevantnih informacij, ki se nahajajo na povezavi TU.
Predvsem gre za vprašanja delavcev, ki se nanašajo na sporazumno prenehanje delovnega razmerja. IRSD posledično opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela; ZUTD), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve), prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.
Zakon določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama – med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank.
Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje. Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Ob tem opozarjajo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču.
Opozarjajo še, da če bi bil delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, navedeno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno – nadzor izvaja Finančna uprava Republike Slovenije. Če bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, pa to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, ki ga obravnava Policija.
(Vir: ZDOPS in IRSD)
