V skladu s 25. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec, ki zaposluje, prosto delovno mesto oz. vrsto dela javno objaviti. Z izjemo delodajalcev iz javnega sektorja in gospodarskih družb v večinski lasti države, delodajalci niso dolžni objavljati pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), temveč zadostujejo tudi drugi načini objave prostega dela.
Sporočilo o prostem delovnem mestu (PDM) lahko preko ZRSZ oddate na Portalu za delodajalce. Predhodno je potrebna registracija.
Drugi načini objave prostega dela so sredstva javnega obveščanja, javno dostopna mesta oz. poslovni prostori pri delodajalcu (npr. oglasna deska) ali na spletni strani delodajalca. Opozoriti velja, da začne teči rok za prijavo, v primeru objave prostega dela na več izmed zgoraj naštetih načinov, naslednji dan po zadnji objavi prostega dela.
Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. V skladu s 27. členom ZDR-1 mora biti objava namenjena obema spoloma, razen če je določen spol bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva tudi sorazmerna ter upravičena.
Delodajalec, ki zaposluje za nedoločen čas ali s polnim delovnim časom in ima hkrati zaposlene delavce za določen čas, s krajšim delovnim časom ali agencijske delavce, mora o javni objavi prostih del pravočasno pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali na svoji spletni strani oz. z uporabo informacijske tehnologije).
Pogodba o zaposlitvi se le izjemoma, v zakonsko izrecno navedenih primerih iz 26. člena ZDR-1, lahko sklene brez javne objave.
Izjeme od obveznosti objave so:
1) Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:
– sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
– obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
– zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
– zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
– zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
– zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
– zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
– zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
– zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
– zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
– poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena tega zakona,
– druge primere, določene z zakonom.
(2) Družinski člani po tem zakonu so:
– zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),
– otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter
– bratje in sestre.
(Vir: OZS, Nina Ličar, Svetovalni center, ZDR-1)
