Delna razbremenitev plačila prispevkov

Glede na to, da nas država zadnje čase zasipa z vedno novimi in novimi obremenitvami, je zaželjeno poznati tudi nekatere zakonske podlage, ki delodajalcem omogočajo vsaj delno omilitev finančnih težav.

Dve od teh, ki jih opisujem v današnjem prispevku, sta opredeljeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 in sta v veljavi že vse od leta 2013. Ker se ne priznavata po uradni dolžnosti, je dolžnost oz. odgovornost/upravičenost za pravočasno uveljavljanje tovrstnih ugodnosti na delodajalcih samih oz. njihovih računovodjih kot tudi na OZS kot stanovski organizaciji. Poleg pisnih prispevkov kot je tale tudi sam vedno predstavim obstoječe možnosti v okviru svojih pokojninskih seminarjev. Kljub pogostemu opozarjanju, da je potrebno razpoložljive ugodnosti uveljavljati pravočasno, pa v praksi še vedno nemalokrat ugotavljam, da marsikdo »denarja, ki leži na cesti« ne pobere, čeprav takšno dejanje ne terja veliko truda.

1. Tako so na podlagi 156. člen ZPIZ-2, ki opredeljuje delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2. V tem členu je še vedno zapisana tudi opcija za delno oprostitev plačila prispevkov za tiste, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena  ZPIZ-2, toda to je pravzaprav le »mrtva črka na papirju, saj je že vse od leta 2018 za moške, za ženske pa od leta 2019 starostni pogoj tudi za predčasno upokojitev določen pri starosti 60 let, ki se ne more v nobenem primeru znižati sklicujoč se na osebne okoliščine. To pomeni, da je dejansko za tovrstno oprostitev plačila dela prispevkov delodajalca relevantna le prva okoliščina – starost 60 let. Prav tako je dobro vedeti, da se ta oprostitev nanaša le na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi na prispevke za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in za zaposlovanje.

Ta delna oprostitev plačila prispevkov se uveljavlja sprotno. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje država.

Kljub intenzivnemu zavzemanju predstavnikov OZS ob zadnjem noveliranju pokojninskega zakona ZPIZ-2O v lanskem letu, pa do takšne delne oprostitve še vedno niso upravičeni lastniki d.o.o.-jev, ki so hkrati direktorji teh družb, četudi so zavarovani na podlagi delovnega razmerja in zavarovalne podlage 001, saj takšni zavarovanci spadajo v 6. odst. 14. člena ZPIZ-2) in se glede tega obravnavajo smiselno kot samozaposlene osebe. Za to kategorijo zavarovancev zakon določa, da se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona (kot lastnik&direktor na zavarovalni podlagi 040), vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Takšna oseba ima namreč možnost izbrati zavarovalno podlago od česar je med drugim odvisna tudi višina najnižje zavarovalne osnove.

Prav tako nam niso prisluhnili, da bi bil do takšne oprostitve upravičen tudi s.p. sam za sebe v kolikor ima 60 let starosti. Menimo, da bi tudi le delna oprostitev plačila prispevkov kakemu obrtniku pomagala, da vsaj za nekaj časa odloži upokojitev, s tem pa bi prihranila tudi pokojninska blagajna.

2. Druga ugodnost pri delni razbremenitvi plačila prispevkov izhaja iz 157. člena ZPIZ-2, ki opredeljuje vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev in to za enako kategorijo zaposlenih zavarovancev kot v zgornjem primeru (za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2).

Na tej podlagi delodajalci za novozaposlene, ki ob prvi zaposlitvi še niso dopolnili 26 let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in  s polnim delovnim časom ter ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. Morebitna prejšnja zaposlitev delavca za nedoločen čas pri kakem drugem delodajalcu predstavlja oviro zaradi katere tovrstna vzpodbuda ne pride v poštev. Prav tako je nujno, da je delodajalec za celotno obdobje, za katero se uveljavlja vračilo, v celoti plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izdaje odločbe o vračilu prispevkov. Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za te zavarovance le v primeru, če zanje ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. V tem primeru ne gre za sprotno oprostitev, ampak za naknadno refundacijo. Podroben način vračila prispevkov iz tega člena je opredeljen v Pravilniku o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, iz katerega se mi zdi smiselno izpostaviti predvsem to, da se mora zahtevek za refundacijo vložiti pravočasno. Delodajalec uveljavi vračilo prispevkov z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru zamude vloga ne bo pozitivno rešena, zato kaže biti tudi pri uveljavljanju te pravice pozoren ne le na vsebinsko, ampak tudi postopkovno proceduro.

Glede na to, da nas država zadnje čase zasipa z vedno novimi in novimi obremenitvami, je zaželjeno poznati tudi nekatere zakonske podlage, ki delodajalcem omogočajo vsaj delno omilitev finančnih težav.

Dve od teh, ki jih opisujem v današnjem prispevku, sta opredeljeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 in sta v veljavi že vse od leta 2013. Ker se ne priznavata po uradni dolžnosti, je dolžnost oz. odgovornost/upravičenost za pravočasno uveljavljanje tovrstnih ugodnosti na delodajalcih samih oz. njihovih računovodjih kot tudi na OZS kot stanovski organizaciji. Poleg pisnih prispevkov kot je tale tudi sam vedno predstavim obstoječe možnosti v okviru svojih pokojninskih seminarjev. Kljub pogostemu opozarjanju, da je potrebno razpoložljive ugodnosti uveljavljati pravočasno, pa v praksi še vedno nemalokrat ugotavljam, da marsikdo »denarja, ki leži na cesti« ne pobere, čeprav takšno dejanje ne terja veliko truda.

1. Tako so na podlagi 156. člen ZPIZ-2, ki opredeljuje delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2. V tem členu je še vedno zapisana tudi opcija za delno oprostitev plačila prispevkov za tiste, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena  ZPIZ-2, toda to je pravzaprav le »mrtva črka na papirju, saj je že vse od leta 2018 za moške, za ženske pa od leta 2019 starostni pogoj tudi za predčasno upokojitev določen pri starosti 60 let, ki se ne more v nobenem primeru znižati sklicujoč se na osebne okoliščine. To pomeni, da je dejansko za tovrstno oprostitev plačila dela prispevkov delodajalca relevantna le prva okoliščina – starost 60 let. Prav tako je dobro vedeti, da se ta oprostitev nanaša le na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi na prispevke za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in za zaposlovanje.

Ta delna oprostitev plačila prispevkov se uveljavlja sprotno. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje država.

Kljub intenzivnemu zavzemanju predstavnikov OZS ob zadnjem noveliranju pokojninskega zakona ZPIZ-2O v lanskem letu, pa do takšne delne oprostitve še vedno niso upravičeni lastniki d.o.o.-jev, ki so hkrati direktorji teh družb, četudi so zavarovani na podlagi delovnega razmerja in zavarovalne podlage 001, saj takšni zavarovanci spadajo v 6. odst. 14. člena ZPIZ-2) in se glede tega obravnavajo smiselno kot samozaposlene osebe. Za to kategorijo zavarovancev zakon določa, da se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona (kot lastnik&direktor na zavarovalni podlagi 040), vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Takšna oseba ima namreč možnost izbrati zavarovalno podlago od česar je med drugim odvisna tudi višina najnižje zavarovalne osnove.

Prav tako nam niso prisluhnili, da bi bil do takšne oprostitve upravičen tudi s.p. sam za sebe v kolikor ima 60 let starosti. Menimo, da bi tudi le delna oprostitev plačila prispevkov kakemu obrtniku pomagala, da vsaj za nekaj časa odloži upokojitev, s tem pa bi prihranila tudi pokojninska blagajna.

2. Druga ugodnost pri delni razbremenitvi plačila prispevkov izhaja iz 157. člena ZPIZ-2, ki opredeljuje vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev in to za enako kategorijo zaposlenih zavarovancev kot v zgornjem primeru (za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2).

Na tej podlagi delodajalci za novozaposlene, ki ob prvi zaposlitvi še niso dopolnili 26 let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in  s polnim delovnim časom ter ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. Morebitna prejšnja zaposlitev delavca za nedoločen čas pri kakem drugem delodajalcu predstavlja oviro zaradi katere tovrstna vzpodbuda ne pride v poštev. Prav tako je nujno, da je delodajalec za celotno obdobje, za katero se uveljavlja vračilo, v celoti plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izdaje odločbe o vračilu prispevkov. Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za te zavarovance le v primeru, če zanje ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. V tem primeru ne gre za sprotno oprostitev, ampak za naknadno refundacijo. Podroben način vračila prispevkov iz tega člena je opredeljen v Pravilniku o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, iz katerega se mi zdi smiselno izpostaviti predvsem to, da se mora zahtevek za refundacijo vložiti pravočasno. Delodajalec uveljavi vračilo prispevkov z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru zamude vloga ne bo pozitivno rešena, zato kaže biti tudi pri uveljavljanju te pravice pozoren ne le na vsebinsko, ampak tudi postopkovno proceduro.

Glede na to, da nas država zadnje čase zasipa z vedno novimi in novimi obremenitvami, je zaželjeno poznati tudi nekatere zakonske podlage, ki delodajalcem omogočajo vsaj delno omilitev finančnih težav.

Dve od teh, ki jih opisujem v današnjem prispevku, sta opredeljeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 in sta v veljavi že vse od leta 2013. Ker se ne priznavata po uradni dolžnosti, je dolžnost oz. odgovornost/upravičenost za pravočasno uveljavljanje tovrstnih ugodnosti na delodajalcih samih oz. njihovih računovodjih kot tudi na OZS kot stanovski organizaciji. Poleg pisnih prispevkov kot je tale tudi sam vedno predstavim obstoječe možnosti v okviru svojih pokojninskih seminarjev. Kljub pogostemu opozarjanju, da je potrebno razpoložljive ugodnosti uveljavljati pravočasno, pa v praksi še vedno nemalokrat ugotavljam, da marsikdo »denarja, ki leži na cesti« ne pobere, čeprav takšno dejanje ne terja veliko truda.

1. Tako so na podlagi 156. člen ZPIZ-2, ki opredeljuje delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2. V tem členu je še vedno zapisana tudi opcija za delno oprostitev plačila prispevkov za tiste, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena  ZPIZ-2, toda to je pravzaprav le »mrtva črka na papirju, saj je že vse od leta 2018 za moške, za ženske pa od leta 2019 starostni pogoj tudi za predčasno upokojitev določen pri starosti 60 let, ki se ne more v nobenem primeru znižati sklicujoč se na osebne okoliščine. To pomeni, da je dejansko za tovrstno oprostitev plačila dela prispevkov delodajalca relevantna le prva okoliščina – starost 60 let. Prav tako je dobro vedeti, da se ta oprostitev nanaša le na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi na prispevke za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in za zaposlovanje.

Ta delna oprostitev plačila prispevkov se uveljavlja sprotno. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje država.

Kljub intenzivnemu zavzemanju predstavnikov OZS ob zadnjem noveliranju pokojninskega zakona ZPIZ-2O v lanskem letu, pa do takšne delne oprostitve še vedno niso upravičeni lastniki d.o.o.-jev, ki so hkrati direktorji teh družb, četudi so zavarovani na podlagi delovnega razmerja in zavarovalne podlage 001, saj takšni zavarovanci spadajo v 6. odst. 14. člena ZPIZ-2) in se glede tega obravnavajo smiselno kot samozaposlene osebe. Za to kategorijo zavarovancev zakon določa, da se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona (kot lastnik&direktor na zavarovalni podlagi 040), vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Takšna oseba ima namreč možnost izbrati zavarovalno podlago od česar je med drugim odvisna tudi višina najnižje zavarovalne osnove.

Prav tako nam niso prisluhnili, da bi bil do takšne oprostitve upravičen tudi s.p. sam za sebe v kolikor ima 60 let starosti. Menimo, da bi tudi le delna oprostitev plačila prispevkov kakemu obrtniku pomagala, da vsaj za nekaj časa odloži upokojitev, s tem pa bi prihranila tudi pokojninska blagajna.

2. Druga ugodnost pri delni razbremenitvi plačila prispevkov izhaja iz 157. člena ZPIZ-2, ki opredeljuje vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev in to za enako kategorijo zaposlenih zavarovancev kot v zgornjem primeru (za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2).

Na tej podlagi delodajalci za novozaposlene, ki ob prvi zaposlitvi še niso dopolnili 26 let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in  s polnim delovnim časom ter ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. Morebitna prejšnja zaposlitev delavca za nedoločen čas pri kakem drugem delodajalcu predstavlja oviro zaradi katere tovrstna vzpodbuda ne pride v poštev. Prav tako je nujno, da je delodajalec za celotno obdobje, za katero se uveljavlja vračilo, v celoti plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izdaje odločbe o vračilu prispevkov. Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za te zavarovance le v primeru, če zanje ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. V tem primeru ne gre za sprotno oprostitev, ampak za naknadno refundacijo. Podroben način vračila prispevkov iz tega člena je opredeljen v Pravilniku o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, iz katerega se mi zdi smiselno izpostaviti predvsem to, da se mora zahtevek za refundacijo vložiti pravočasno. Delodajalec uveljavi vračilo prispevkov z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru zamude vloga ne bo pozitivno rešena, zato kaže biti tudi pri uveljavljanju te pravice pozoren ne le na vsebinsko, ampak tudi postopkovno proceduro.

(Vir: Dušan Bavec, univ. dipl. prav., svetovalec Svetovalnega centra pri OZS)