Denarno nadomestilo za nekatere starejše pod strožjimi pogoji
Sredi lanskega leta (2025) je bila sprejeta ena obsežnejših in tudi vsebinsko pomembnih novel ZUTD-I, ki je sicer začela veljati 15 dni po objavi v uradnem listu razen nekaterih določb, katerih začetek uporabe je bil prestavljen na 1. januar 2026. Med te sodita tako določba, ki se nanaša na višino denarnega nadomestila, kot tudi določba, ki opredeljuje načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe skozi prehodno obdobje od leta 2026 do leta 2028, in predstavlja neke vrste »most do upokojitve«.
T.i.«most do upokojitve« (bridge to retirement) se je pred zadnjo spremembo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) resnično kar pogosto pojavljal v praksi, saj se je veliko zavarovancev upokojilo neposredno iz zavoda za zaposlovanje, na kar so med drugim opozarjale tudi nekatere evropske inštitucije, še posebej tiste, ki so podrobneje obravnavale pokojninski sistem in v tem videle nekatere nekonsistentne rešitve in določene rezerve. Kot eno od spornih načel so omenjali možnost verižnega uveljavljanja celotnega denarnega nadomestila pri tistih, ki so ponovno uveljavljali denarno nadomestilo in so bili relativno blizu upokojitve.
Zakaj pravzaprav gre?
Iz 69. člena zakona izhaja, da se, razen za ožji krog starejših zavarovancev, v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
Kako je bilo pred novelo?
Za vse zavarovance, ne glede na starost in pokojninsko dobo je veljalo, da je po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila bilo potrebno vstopiti v vsa socialna zavarovanja (se zaposliti, odpreti s.p itd.) vsaj za 10 mesecev v obdobju zadnjih 24 mesecev. Na tak način je zavarovanec, ki je ostal brez zaposlitve brez svoje volje ali krivde ponovno pridobil 3 mesece denarnega nadomestila, če je njegova zaposlitev trajala do 5 let.
Primer: Delavec star 55 let in z 30 leti delovne dobe se je ob izteku prejemanja denarnega nadomestila zaposlil za določen čas enega leta. Po izteku enoletne pogodbe se je pri starosti 56 let in z 31 leti zavarovalne dobe prijavil na zavod, ki mu je priznal denarno nadomestilo v trajanju 3 mesece.
Izjema pa je veljala za tiste, ki so ob ponovnem uveljavljanju denarnega nadomestila imeli izpolnjenega enega od dveh alternativnih pogojev, bodisi da so dopolnili starost 57 let ali imeli vsaj 35 let zavarovalne dobe. V kolikor so imeli zadostno gostoto zavarovanja in sicer vsaj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih, so pridobili denarno nadomestilo odmerjeno od njihove celotne zavarovalne dobe in ne le od trajanja zaposlitve ali več njih po zaključku prejšnjega prejemanja denarnega nadomestila. Seveda je moralo biti tudi v teh primerih prenehanje zaposlitve ustrezno (iztek pogodbe za določen čas, ustrezna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Primer: Delavec star 56 let, ki mu je denarno nadomestilo poteklo, se je zaposlil za določen čas enega leta. Po izteku te pogodbe se je pri starosti 57 let ponovno prijavil na zavod, ki mu je odmeril denarno nadomestilo v trajanju 19 mesecev in ne le za 3 mesece.
Kako je po uveljavitvi novele v letu 2026?
Z novelo ZUTD-I se pogoji precej zaostrujejo. Da bo zavarovanec upravičen do ponovne odmere denarnega nadomestila od svoje celotne zavarovalne dobe je določen strožji pogoj najprej s tem, da se zahteva večja gostota zavarovanja in sicer vsaj 16 mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri čemer se enako kot prej v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestil. Še posebej pa je ostrejša zakonska sprememba v tem, da mora imeti zavarovanec kumulativno (oba hkrati in ne le alternativno enega od njih) izpolnjena oba pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj zavarovalne dobe.
Zaradi prehodnega obdobja sta pogoja za leto 2026 starost 57 let in 37 let zavarovalne dobe, v letu 2027 starost 58 let in 37 let zavarovalne dobe, po preteku prehodnega obdobja v letu 2028 pa starost 59 let in 37 let zavarovalne dobe.
Primer: delavec je bil pred osmimi leti že uživalec denarnega nadomestila, ki ga je izkoristil v celoti. Letos je prejel odpoved iz razloga nesposobnosti, ki sicer omogoča uveljavitev denarnega nadomestila. Ob izteku odpovednega roka in torej ob prenehanju zaposlitve je star 58 let, ima pa 36 let pokojninske dobe. Ker še nima 37 let zavarovalne dobe, bo upravičen le do 6 mesečnega prejemanja denarnega nadomestila, ki pride v poštev za tiste, ki imajo med 5 in 10 let zavarovalne dobe. V primeru, da bi imel 37 let zavarovalne dobe, pa bi bil upravičen do 25 mesečnega denarnega nadomestila.
Nikakor pa se mi ne zdi odveč opozoriti, da pridobitev pravice do denarnega nadomestila seveda nikakor ni zgolj pravica delavca, ampak morajo biti izpolnjeni številni pogoji, ki se nanašajo npr. na način prenehanja zaposlitve, varstva pred odpovedjo, zadostne gostote zavarovanja itd.
(Vir: Dušan Bavec, univ. dipl. prav., Svetovalec SC OZS)
