Navodila za ravnanje med bolniškim staležem
V primeru, da delodajalci sumite o upravičenosti bolniške odsotnosti delavca, je poleg poznavanja pravnih sredstev za presojo utemeljenosti bolniškega staleža, pomembno poznati tudi navodila za ravnanje med začasno zadržanostjo z dela. Govorimo tudi o režimu gibanja, torej o podrobnih navodilih, ki jih je v času bolniške odsotnosti delavec prejel od svojega osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
V skladu z 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila) mora namreč osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija delavcu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). Ta navodila morajo biti vpisana tudi v zdravstveni karton delavca. Delavec, ki se zdravi doma, mora v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, biti na svojem domu. Odsotnost z doma je tako dopustna le za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje delavca.
Pri tem pa je za odhod izven kraja bivanja, vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. Če delavec krši navodila se ponovno presoja, če so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo. Imenovani zdravnik ali zdravniška komisija pa je s kršenjem navodil o ravnanju v času zadržanosti bolniškega staleža pogosto seznanjena šele ob vložitvi presoje utemeljenosti bolniškega staleža s strani delodajalca.
V pisni poizvedbi, ki je lahko podana tudi po elektronski poti se vpraša ali ima delavec odprt bolniški stalež, s katerim dnem in do kdaj, kakšna navodila so bila delavcu dana med bolniško odsotnostjo (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…) ter ali je bilo delavcu dovoljeno, da v času bolniške odpotuje iz kraja svojega bivanja, kdaj mu je bilo to dovoljeno, za katere lokacije in za katere namene.
(Vir: Nina Ličar, Svetovalka za delovno pravo pri OZS)
