Ali lahko delodajalec preverja delavca, ko je v bolniškem staležu?
Mnogi delodajalci se obračajo na nas kako pravilno postopati, ko sumijo, da delavec v času bolniškega staleža le-tega krši, bodisi opravlja pridobitno delo, krši navodila osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije o ravnanju v času zadržanosti od dela.
Odsotnost delavca z dela (predvsem dolgotrajna) predstavlja za delodajalca velik problem, saj zanj predstavlja finančno obveznost, nenazadnje pa mora delavca nadomestiti, kar je v današnjih časih zelo velik problem, saj je določeno delovno silo zelo težko dobiti (gradbeništvo, gostinstvo..)
Katere informacije mora v primeru bolniške odsotnosti delavec posredovati delodajalcu?
Delavec, ki je zbolel mora ob koncu meseca delodajalcu posredovati bolniški list oziroma obrazec potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela – obrazec BOL, ki ga napiše zdravnik (lahko pa delodajalec s pooblastilom na portalu SPOT sam pridobi e-bolniški list). Na tem obrazcu je naveden razlog zadržanosti z dela (bolezen, poškodba…), ki je pomemben podatek za delodajalca, ki ga potrebuje za obračun plače med začasno zadržanostjo.
Pomembna novost, ki se je začela uporabljati 1. marca lanskega leta, je skrajšanje obdobja plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca.
• Obdobje nadomestila, katerega razlog je bolezen, poškodba izven dela, bremeni delodajalca prvih 20 delovnih dni, od vključno 21. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
• V kolikor gre za odsotnost v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni bremeni delodajalca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kako se lahko izvaja kontrola delodajalca glede odsotnosti delavca z dela?
Nadzor delodajalca nad odsotnostjo z dela delavca je običajno opredeljen v njegovih internih aktih npr. v Pravilniku o delovnih razmerjih, ki delodajalcu omogoča, da ukrepa ob pogostejših neupravičenih izostankih z dela. Ta nadzor obsega ugotavljanje ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika. Ravnanje pa tudi ne sme vplivati na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniške.
Delodajalec lahko vrši kontrolo bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni. Kadar je delavec odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in v tem primeru kontrolo izvaja laični nadzornik. Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR-1 namreč v 110. členu določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
V primeru, če delodajalec ugotovi, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, oziroma pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu lahko delodajalec na podlagi 8. odst. 110. člena tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Opozoriti velja še na 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija morata zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…..). V času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu ba zdravniški pregled, terapijo, oziroma ko odsotnost ne vpliva na potek zdravljenja,
Glede nadzora nad zlorabo bolniške odsotnosti lahko pooblastite tudi detektiva z licenco. Pravno podlago predstavlja 26. člen Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. list RS, št. 17/2011), ki določa, da lahko detektiv med drugim pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.
• Ali lahko delodajalec preko Facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?
Po mnenju informacijske pooblaščenke RS pridobitev osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem, kot npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega Facebook profila delavca) ne pomeni kršitve določb ZVOP-2.
Kljub temu je treba opozoriti, da dejstvo, da so določeni osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Ob upoštevanju določb ZVOP-2 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila delavca, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti), po mnenju informacijskega pooblaščenca ne predstavlja kršitev določb ZVOP-2, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.
Le- ta namreč v 1. odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem členom ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Za zaključek bi opozorili delodajalce, da v kolikor sumite, da se delavec ne drži navodil zdravnika, takoj ukrepate.
Vzorec glede poizvedbe o odobritvi bolniškega staleža in danih navodilih delavcu lahko naročite tudi na spletni strani OZS: https://www.svetovanje.si/svetovanje/vzorci.
(Vir: Staša Pirkmaier, svetovalka pri OZS)
