Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi dejavnost trgovine Slovenije
V Uradnem list RS št. 2 z dne 12.1.2024 je objavljen Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), ki je dostopen na povezavi TU (stran 99). Aneks se začne uporabljati s 1.1.2024.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije ima razširjeno veljavnost, kar pomeni, da zavezuje vse delodajalce, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, podpisnicah te kolektivne pogodbe dejavnosti, če kot glavno dejavnost opravljajo katero izmed dejavnosti s področja trgovinske dejavnosti G po SKD:
- 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
- 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in
- 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
Spremenjena veljavnost KPDTS
Veljavnost KPDTS se podaljšuje za 3 mesece, torej do 31.3.2024 z namenom, da se, v podaljšanem obdobju njene veljave, pogajalski skupini dogovorita o vsebini nove KPDTS.
Sprememba višine najnižjih osnovnih plač
Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede za delo opravljeno od vključno 1.1.2024 dalje znašajo:
Tarifni razred |
|
NOP v EUR |
I. |
Enostavna dela |
894,18 |
II. |
Manj zahtevna dela |
928,50 |
III. |
Srednje zahtevna dela |
983,64 |
IV. |
Zahtevna dela |
1.050,00 |
V. |
Bolj zahtevna dela |
1.170,39 |
VI. |
Zelo zahtevna dela |
1.293,83 |
VII. |
Visoko zahtevna dela |
1.543,06 |
Spremembe povračila stroškov prevoza na delo in z dela
Delavec je tako kot doslej upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, in sicer od običajnega kraja bivališča do kraja opravljanja dela. Če se zaradi razlogov na strani delavca stroški za prevoz na delo in z dela naknadno po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi povečajo, ima delavec pravico do povračila tako povečanih stroškov za prevoz na delo in z dela, če se o tem sporazume z delodajalcem.
Po novem pa, v skladu z določbo 75. člena KPDTS, velja, da v kolikor delodajalec povrača strošek prevoza na delo in z dela izključno na podlagi cene mesečne vozovnice, se v primeru opravičene odsotnosti dnevi odsotnosti ne odštevajo, razen v primeru odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta. Konkreten način povračila stroškov prevoza na delo in z dela se določi s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca ali s splošnim aktom delodajalca, pri čemer lahko kot način povračila delodajalec določi povračilo stroškov javnega prevoza ali povračilo stroškov za vsak polni kilometer poti ali njuno kombinacijo.
Višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela se določa v tarifni prilogi, in sicer v primeru povračila stroška v obliki javnega prevoza ostaja višina povračila najmanj 85 % cene javnega prevoza. V primeru povračila stroška prevoza v obliki povračila kilometrine, pripada delavcu povračilo najmanj v višini 0,19 EUR za vsak polni kilometer poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Sprememba pripravništva in poskusnega dela
Določbi 17. in 18. člena KPDTS, ki določata pripravništvo in poskusno delo se poenostavljata, z namenom ustreznejšega in lažjega urejanja obeh institutov pri konkretnem delodajalcu na avtonomen način.
Sprememba določbe o vsebini pogodbe o zaposlitvi
Kot obvezna vsebina pogodbe o zaposlitvi (14. člen KPDTS) se določa tudi kraj opravljanja dela, ki je lahko opredeljen širše tako, da se določi stalni kraj in ostali kraji pod pogoji kot jih določa 21. člen te kolektivne pogodbe. Če kraj dela ni stalen, mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določila o opravljanju dela v drugih krajih, določiti, kdaj delavcu začne teči delovni čas in povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja dela v drugih krajih, pri čemer se lahko v pogodbi o zaposlitvi sklicuje na veljavni splošni akt delodajalca.
Sprememba širše opredelitve kraja opravljanja dela
V povezavi s spremenjeno zgornjo določbo 14. člena KPDTS je spremenjeni 21. člen KPDTS, ki določa novo širšo opredelitev kraja opravljanja dela, ki se uporabi v primeru, ko delavec nima stalnega kraja opravljanja dela, ampak je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen. Možnost določitve širšega kraja opravljanja dela se namreč določa na način, da se oddaljenost prodajaln oz. drugih organizacijskih enot delodajalca določa po kilometrih in ne več po urah kot doslej. Delavec in delodajalec pa se še vedno lahko dogovorita, da se delo opravlja izven omejitev v KPDTS, upoštevaje naravo delovnega mesta, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi ali procese dela.
Če je torej kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen, se za te delavce kraj opravljanja dela dogovori z opredelitvijo prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca na določeni lokaciji, v kateri delavec začne in običajno opravlja delo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Ob tem pa se kot kraj opravljanja dela štejejo tudi prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca, katerih oddaljenost od običajnega kraja bivališča delavca, do posamezne prodajalne oziroma druge organizacijske enote delodajalca ne presega 80 km v eno smer. Če gre za delavca, ki skrbi za otroka, do zaključka prvega razreda osnovne šole, oddaljenost ne sme presegati 50 km v eno smer. V primeru, da sta oba delavca, ki skrbita za takšnega otroka zaposlena pri istem delodajalcu, se omenjena omejitev nanaša na enega od delavcev, pri čemer o odločitvi pisno obvestita delodajalca. Če pa je prodajalna oziroma druga organizacijska enota delodajalca, v kateri je delavec začel in običajno opravlja delo, od običajnega kraja bivališča delavca, oddaljena več kot znašata omejitvi (80 oziroma 50 km), se kot omejitev šteje oddaljenost prodajalne, v kateri je delavec začel in običajno opravlja delo (torej več kot 80 oziroma 50 km).
Delodajalec je, v primeru širše določenega kraja opravljanja dela, dolžan delavca pisno obvestiti o vsakokratni napotitvi na delo v drugo prodajalno oziroma v drugo organizacijsko enoto najmanj 24 ur pred pričetkom dela v drugi prodajalni oziroma organizacijski enoti v drugem kraju. V pisni napotitvi se določi čas trajanja opravljanja takega dela, pri čemer se morata delavec in delodajalec dogovoriti o povračilu stroškov prevoza, vendar ne manj kot 100 % dnevne vozovnice, v primeru povračila javnega prevoza, v kolikor njegova običajna vozovnica ne krije stroška prevoza na delo in z dela na napoteno lokacijo. Kot pisna napotitev se lahko šteje tudi, če je delavec obveščen na elektronski naslov, katerega v uporabo nalaga delodajalec ali z uporabo druge informacijske tehnologije obveščanja, ki je v veljavi pri delodajalcu.
V primeru, da se delodajalec z delavcem dogovori, da na kraj dela odpelje tudi sodelavce, se ob tem dogovorita tudi o povračilu stroškov prevoza. Delavcu, s katerim se delodajalec dogovori, da na kraj opravljanja dela odpelje sodelavce, se čas prebit na poti šteje v delovni čas, enako tudi njegovim dogovorjenim sopotnikom.
Ne glede na predhodne določbe lahko delavec zavrne opravljanje dela v drugem kraju, če ne razpolaga z osebnim avtomobilom ali drugim ustreznim prevozom, pri čemer tovrstna zavrnitev ne šteje za odklonitev opravljanja dela. Kot drug ustrezen prevoz šteje javni prevoz, ki delavcu zagotavlja pravočasen prihod na delo in to največ 30 min pred začetkom dela in odhod z dela najkasneje v roku 30 min po zaključku dela.
Delodajalci morajo uskladiti pogodbe o zaposlitvi skladno z dopolnitvijo 14. člena (Pogodba o zaposlitvi) in spremembo 21. člena (Širša opredelitev kraja opravljanja dela) do 31. 12. 2024.
(Vir: OZS, Nina Ličar, svetovalka za delovno-pravo pri OZS)