Bistvene novosti novele Zakona o urejanju trga dela
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 70/25 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Veljati je začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, dne 20. septembra.
V nadaljevanju bomo predstavili ključne spremembe, ki jih prinaša novela ZUTD-I.
1. Večji obseg začasnega in občasnega dela upokojencev
Določena je nova omejitev začasnega ali občasnega dela upokojencev, in sicer se s 60 ur na mesec zvišuje na 85 ur na mesec. Ne glede na navedeno lahko upravičenec opravlja začasno in občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največkrat trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
Sorazmerno se zvišujejo tudi omejitve števila opravljenih ur začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu, in sicer:
• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela
Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače, preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Najvišji letni dohodek za opravljeno začasno in občasno delo je določen v višini 12-kratnika minimalne plače.
V veljavnem Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) je določen rok za plačilo dajatev, ki se obračunajo od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela in sicer, da se dajatev plača na dan izplačila dohodka. Novela zakona spreminja navedeni rok tako, da morajo biti te dajatve plačane najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Tako se navedeni rok poenoteni z roki, ki veljajo za oddajo obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost ter bo lahko FURS tudi za te dajatve omogočil plačilo z e-računom, kot to že zagotavlja za dajatve, obračunane v primeru izplačila drugih dohodkov. Plačilo dajatev z e-računom za delodajalce pomeni poenostavitev plačevanja obveznosti.
2. Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo
Novela prinaša ukrep za podaljšanje delovne aktivnosti predlog zakona na novo ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo ter slednje umešča v 67.b člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Na podlagi novele se lahko delavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 58 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, in delodajalec dogovorita o spremembi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Takšen predlog lahko podata delavec ali delodajalec. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali, kar pomeni, da ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona (kot to velja pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).
V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi.
V primeru dogovora o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom je delavec glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačen z delavci, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih (t. i. posebni »part time«), ki velja za primere iz 67. člena ZDR-1, razen v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, in sicer se v spremembi pogodbe o zaposlitvi določi znesek osnovne plače delavca v višini 90 % osnovne plače delavca za polni delovni čas.
Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela. ZDR-1 namreč določa relativno pravno varstvo starejših delavcev glede nadurnega dela v 199. členu, kjer dopušča možnost, da se nadurno delo lahko odredi na podlagi delavčevega pisnega soglasja, zato se s predlagano spremembo ureja odstop od ureditve v ZDR-1 ter se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela.
Delavec, ki dela krajši delovni čas z navedenim predlogom, ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje zakonec, prednik ali potomec delavca. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
3. Spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila
Novela prinaša spodbudo za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila, s čimer se želi starejše brezposelne osebe spodbuditi k čimprejšnjemu ponovnemu vstopu na trg dela. Določa se, da se prejemniku denarnega nadomestila, starejšemu od 59 let, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlitev v višini 40 % od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlitev.
4. Višina denarnega nadomestila za brezposelnost
Spremenili naj bi se le višini najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila:
- prve tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 130 odstotkov minimalne plače
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 110 odstotkov minimalne plače
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 100 odstotkov minimalne plače
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 90 odstotkov minimalne plače
- po dvanajstih mesecih pa najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 80 odstotkov minimalne plače
Pridobitev pravice do denarnega nadomestila je v prvi vrsti torej odvisna tako od načina prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja zavarovanja ter od gostote zavarovalne dobe. Šele ob izpolnjevanju teh pogojev pripada zavarovancu nadomestilo v višini, ki je v prvi vrsti odvisno od osnove, od katere so bili plačani prispevki. Spreminjata se torej le višini najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila.
Predmetna rešitev je del paketa, glede na vse ostale predvidene spremembe novele, bodisi pridobitve dodatnih ugodnosti za delodajalce (upokojensko delo – dvig iz 60 na 85 ur mesečno, dvig kvote ur glede na št. zaposlenih pri delodajalcu) bodisi odstopa od rešitev, ki so za delodajalce neugodne (varstvo delavcev pred upokojitvijo, obveznost opcije 80/90/100).
5. Agencijsko delo
Novela prinaša tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma t. i. agencijskega dela. Določeno je, da je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec:
• opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali
• pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika ali ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup pravni ali fizični osebi, ki mu zagotavlja delo delavcev ali opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces.
Predlaga se torej dopolnitev druge zgoraj navedene alineje z določnejšo opredelitvijo, da se za zagotavljanje dela delavcev uporabniku šteje, če delodajalec (pravna ali fizična oseba) zagotavlja delo delavcev uporabniku, pri katerem delavci pri delu pretežno uporabljajo sredstva za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika (leasing), kakor tudi v primeru, ko navedeni delavci pri delu pri uporabniku pretežno uporabljajo sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup delodajalcu navedenih delavcev, ki uporabniku zagotavlja njihovo delo.
S predlagano zgoraj navedeno tretjo alinejo se v definicijo vključi tudi primere, ko delavec opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces. S takšno spremembo definicije se bo v praksi zagotovila dosledna prepoznava kdaj gre dejansko za povsem legitimno poslovno sodelovanje, kdaj pa za prikrito (nezakonito) zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Sprememba definicije ne vpliva na zakonito poslovno sodelovanje, ko najem storitve (npr. varovanje, čiščenje, računovodske storitve in podobno) predstavlja zakonito obliko poslovnega sodelovanja in pogoji iz tretje alineje niso izpolnjeni (dela sicer v prostorih ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika, a ni vključen v njegov delovni proces).
S 1. januarjem 2026 se začnejo uporabljati naslednje spremembe zakona: spremenjena višina denarnega nadomestila za brezposelnost, krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (tako imenovani institut 80/90/100) in spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku t. i. agencijskega dela (dopolnitev definicije zagotavljanja dela delavcev uporabniku, spremembe pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje dela delavcev uporabniku, ki jih bodo morali izpolnjevati tudi delodajalci, ki že razpolagajo z navedenim dovoljenjem).
Spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila se začne uporabljati dne 20. januarja 2026.
Izjema od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe se do 31. decembra 2025 uporablja v skladu z določbo prej veljavnega Zakona o urejanju trga dela.
(Vir: Avtor: Staša Pirkmaier, OZS svetovalka)
