Čakanje na delo v juniju po ZIUOOPE in v juliju po ZIUPDV (dopolnjeno 10. 7.)
ZIUOOPE je za vse delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje, prinesel ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v juniju 2020. ZIUPDV, ki velja od 11. 7. dalje (UL RS 98/20), pa podaljšuje čakanje na delo še za julij. Vladi pa je podeljeno pooblastilo, da lahko s sklepom ukrep podaljša še za avgust in september.
Nove določbe čakanja na delo po ZIUPDV se uporabljajo od 1. julija dalje. Novosti so označene z modrim krepkim podčrtanim besedilom.
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ostaja enak. Zaradi uveljavitve novega zakona (ZIUPDV), ki ureja čakanje na delo od 1. julija dalje, bo moral vsak delodajalec za čakanje na delo od julija dalje, vložiti novo vlogo. Ne glede na to, da ima delavce na čakanju na delo po ZIUOOPE že od junija dalje do preklica.
Ukrep čakanja na delo velja za nazaj, to je od 1. julija. Delodajalec, ki je delavce napotil na čakanje na delo pred uveljavitvijo ZIUPDV, za obdobje od 1. julija dalje, lahko vložil v roku 8 dni od uveljavitve ZIUPDV (8/9 ZIUPDV). Sicer ostaja rok za oddajo vloge v 8 dneh od napotitve delavca na čakanja na delo (8/1 ZIUPDV).
Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.
Upravičeni delodajalci:
Pravico do ukrepa ima vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Do ukrepa so upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.
Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(Vir: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik, svetovalka OZS)
