Okoljski nasvet – Posebnosti na področju odpadne embalaže
(Vir: Glas gospodarstva plus, Marec – april 2019, www.gzs.si, Avtor: Antonija Božič Cerar, GZS – Služba za varstvo okolja)
Kako zagotoviti predpisano ravnanje z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek?
Do 31. marca so morali letos prvič poročati o embalaži, ki so jo v preteklem letu dali v promet, vsi embalerji, pridobitelji blaga ter proizvajalci in pridobitelji embalaže, ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo na trg. Ni presenetljivo, da se v povezavi s poročanjem pojavlja izredno veliko vprašanj, posebej v povezavi z embalažo, v kateri je embalirano nevarno blago.
Predpisanega ravnanja z odpadno embalažo ni treba zagotavljati, če letna količina embalaže ne presega 15.000 kg, vendar to ne velja za embalažo, v katero je embalirano nevarno blago. V primeru slednjega lahko zagotavljate zahtevano ravnanje z vključitvijo v eno od šestih obstoječih družb za ravnanje z odpadno embalažo ali s pridobitvijo potrdila o vpisu v evidenco individualnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo, ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Nevarno blago je blago, ki je nevarna kemikalija ali nevarni proizvod v skladu z zakonom, ki ureja kemikalije, ali vsebuje te nevarne kemikalije ali nevarne proizvode.
Kaj se šteje za nevarno blago?
Nevarno blago je blago, ki je nevarna kemikalija ali nevarni proizvod v skladu z zakonom, ki ureja kemikalije, ali vsebuje te nevarne kemikalije ali nevarne proizvode.
Odpadna embalaža je nevarni odpadek, če ima embalažni material lastnosti nevarnih odpadkov, če vsebuje ostanek nevarnih snovi ali je onesnažen z nevarnimi snovmi in jo v skladu s seznamom odpadkov razvrščamo pod kodo 150110*.
Kdaj se šteje, da odpadna embalaže ne vsebuje ostankov nevarnega blaga oziroma ni onesnažena z njim?
Šteje se, da odpadna embalaža ne vsebuje ostankov nevarnega blaga oziroma ni onesnažena z njim, če:
- je notranjost odpadne embalaže viskoznega nevarnega
- blaga postrgana z lopatico ali s čopičem tako, da preostala količina tega blaga ni več uporabljiva;
- je odpadna embalaža tekočega nevarnega blaga izpraznjena tako, da iz nje ne kaplja;
- je odpadna embalaža trdnega nevarnega blaga izpraznjena tako, da se iz nje ne morejo več iztresti ostanki tega blaga ali
- iz odpadne embalaže s potisnim plinom ne izhaja več potisni plin ali se v tej embalaži ne pretakajo ostanki nevarnega blaga.
Sledite posebnim navodilom proizvajalca o okolju varni izpraznitvi embalaže.
Kdo lahko prevzame odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek?
Končni uporabnik mora odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek:
- oddati zbiralcu nevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, če gre za odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek;
- prepustiti izvajalcu javne službe v skladu s predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, če gre za odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek;
- če je ravnanje z ostanki nevarnega blaga urejeno s posebnim predpisom, je treba zagotoviti ravnanje v skladu s tem predpisom.
Kakšna je razlika med prepuščanjem in oddajo odpadkov?
- Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov.
- Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom.
Glavni predpisi, s katerimi je urejeno ravnanje z embalažo:
– Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/2011, 68/2011, 18/2014, 57/2015, 103/2015, 2/2016, 35/2017, 68/2018)
– Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Ur. l. RS, št. 32/2006, 65/2006, 78/2008, 19/2010, 68/2017)
– Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/2015, 69/2015)
– Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l. RS, št.33/17 in 60/18)
Primer odpadne embalaže, za katero veljajo posebni predpisi:
– Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. l. RS, št.119/2006)
