Pojasnila v zvezi s sklepanjem pogodb o dobavi električne energije in zemeljskega plina
Na področju sklepanja pogodb o dobavi energije (elektrike in plina) s končnimi odjemalci Agencija za energijo in Tržni inšpektorat v zadnjem času prejemata veliko vprašanj v zvezi z obveznostjo dobaviteljev, da se odzovejo na povpraševanje končnih odjemalcev.
Agencija za energijo (v nadaljevanju: agencija) zato pojasnjuje, da veljavna zakonodaja dobaviteljem neposredno ne nalaga obveznosti, da se na povpraševanja končnih odjemalcev za pridobivanje ponudb odzovejo v določenem času, vendar je iz do sedaj uveljavljenih poslovnih praks dobaviteljev razvidno, da se na povpraševanja končnih odjemalcev odzivajo v roku od 14 do 21 dni. Zaradi trenutnega stanja na trgu in velikega povpraševanja po pridobivanju ponudb so ti roki trenutno lahko tudi daljši.
Sprejeti Uredba o določitvi cen električne energije in Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema v 4. členu določata, da dobavitelji, ki dobavljajo energijo:
• gospodinjskim odjemalcem,
• malim poslovnim odjemalcem,
• odjemu skupne porabe električne energije v večstanovanjskih stavbah in odjemu električne energije skupne porabe v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah,
• odjemu končnih odjemalcev plina, ki oskrbujejo s toploto več gospodinjstev preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev ter za
• osnovne socialne službe, kot jih določa druga alineja prvega odstavka 117. člena ZOP,
• ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Prav tako ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci.
Agencija končnim odjemalcem zato predlaga, da pred potekom pogodb o dobavi od obstoječega ali novega dobavitelja zahtevajo sklenitev nove oziroma podaljšanje obstoječe pogodbe o dobavi. Na tako zahtevo so se dobavitelji dolžni odzvati v skladu z zgoraj navedenima uredbama. V primeru, da dobavitelj kljub pozivu končnega odjemalca, po sklenitvi pogodbe o dobavi ne odreagira oziroma zavrne sklenitev pogodbe o dobavi oziroma, da bi obstoječi dobavitelj prenehal dobavljati plin ali elektriko zgoraj navedenim zaščitenim odjemalcem, se naj kočni odjemalci obrnejo na Tržni inšpektorat, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem zgoraj navedenih uredb. Pri tem pa agencija predlaga, da zahtevo za sklenitev pogodbe o dobavi z energijo končni odjemalci zahtevajo le od enega dobavitelja (in ne morebiti večih).
Končnim odjemalcem svetujemo, da ne čakajo na iztek obstoječe pogodbe o dobavi, temveč aktivno pristopijo k aktivnostim za sklenitev pogodbe o dobavi z obstoječim ali novim dobaviteljem energije vsaj mesec pred potekom obstoječe pogodbe za gospodinjske odjemalce oziroma še prej za preostale končne odjemalce, saj je v primeru sklenitve pogodbe o dobavi z novim dobaviteljem treba upoštevati tudi zakonske roke za izvedbo postopka menjave dobavitelja. Celoten postopek menjave je po korakih predstavljen na spletnih straneh agencije, pri izbiri dobavitelja pa si lahko odjemalci pomagajo z informacijami iz primerjalnika stroškov oskrbe na agencijskih spletnih straneh in z informacijami na spletnih straneh posameznih dobaviteljev, kjer so objavljene tudi okvirne cene za dobavljeno energijo. Postopek menjave je za odjemalca brezplačen in enostaven, saj ga lahko v imenu odjemalca opravi tudi novi izbrani dobavitelj.
Na kaj je treba biti pozoren pri podpisovanju pogodb?
V naslednjem mesecu in pol, do konca leta 2022, boste številni naši člani podpisovali pogodbe z distributerji za zakup električne energije za pol leta ali leto dni vnaprej. Predlagamo, da pogodbe dobro preberete in posebno pozornost posvetite napovedanim količinam ter predpisanim odstopanjem od voznega reda oz. odstopanjem od napovedanih količin in posledično pogodbenim kaznim.
Izkušnje nekaterih naših članov kažejo, da določeni distributerji električne energije v pogodbe o zakupu vnašajo nove člene ali spreminjajo stare tako, da morajo zakupovalci v primeru odstopanja od predvidene navedene količine zakupa plačati pogodbeno kazen v višini do polovice cene električne energije za vso premalo ali preveč porabljeno elektriko.
Sprva nižja cena zaradi vnaprejšnjega zakupa električne energije lahko na koncu pripelje do precej višjih zneskov. Zaradi plačila pogodbenih kazni (kot posledica t.i. odstopanj od voznih redov) se lahko začetni prihranek na koncu spremeni v strošek, ki električno energijo močno podraži. Zato je potrebno pri podpisovanju pogodb o zakupu električne energije biti posebej pozoren na vse člene, ki so zajeti v pogodbi.
Pred podpisom pogodbe in pri načrtovanju zakupa za naslednje leto premislite tudi o nekaterih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na odstopanje od predvidene količine, kot so na primer:
− nakup novih strojev,
− montaža lastne sončne elektrarne,
− ponovne omejitve zaradi covida in
− druge podobne situacije.
Pogojevanje državnih subvencij
Ob tem je zelo verjetno, da bodo tudi državne subvencije, ki bodo morale biti usklajene z evropskimi ukrepi za zmanjšanje posledic energetske krize, narekovale določene pogoje in omejitve. Ta trenutek še ni jasno, kakšne bodo, predvidevanja glede na izjave na ravni EU pa gredo v smeri zaveze za zmanjšano porabo električne energije, govori se o 10 % ali 15 %.
Zato vam svetujemo, da pred podpisom pogodbe o zakupu električne energije dobro premislite in naredite načrt predvidene porabe ob upoštevanju najrazličnejših okoliščin ter se po potrebi posvetujete s svojim pravnikom.
(Vir: Tržni inšpektorat RS)