Predlog po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja
Delodajalci pogosto sprašujete, kako se odzvati na predlog delavca po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, s katerim se ne strinjate in ali se takšen predlog delavca lahko šteje za odpoved delovnega razmerja, tako da delavcu posledično naslednji dan po vročitvi takšnega predloga začne teči odpovedni rok.
Najprej velja poudariti, da če delavec želi oditi, mu tega ne boste mogli preprečiti. Delavec lahko namreč vedno redno odpove pogodbo o zaposlitvi, brez da bi za to navedel razlog, mora pa upoštevati minimalni odpovedni rok, ki se izračuna v odvisnosti od delovne dobe pri delodajalcu (94. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in upoštevaje določb morebitne zavezujoče kolektivne pogodbe).
Kljub temu pa je ob podanem predlogu za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, potrebno najprej razčistiti, ali besedilo predloga vsebuje nedvoumno odpoved delovnega razmerja s strani delavca. V kolikor torej v predlogu piše v smislu: »Odpovedujem pogodbo o zaposlitvi in predlagam sporazumno prenehanje delovnega razmerja na dan ……..«, potem je odpoved jasno podana in če se s predlogom po sporazumnem prenehanju ne strinjate, bo delavec pač obvezan ostati v delovnem razmerju do poteka odpovednega roka.
V kolikor pa besedilo delavčevega dopisa vsebuje le predlog po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja na določen dan, potem pa morate najprej z delavcem razčistiti, ali naj njegov dokument smatrate za odpoved, tudi če se s sporazumnim prenehanjem ne strinjate. Predlagajte mu, da dopis dopolni z odpovedjo (»odpovedujem delovno razmerje in predlagam …..«) oz. v kolikor tega ne bo želel, si sami na dopis zaznamujte, da ste govorili z njim in da je nedvoumno izjavil, da podaja odpoved. Tudi po tej ugotovitvi se boste torej morali odločiti, ali boste sprejeli ponudbo sporazuma oz. v kolikor ne, bo delavec obvezan ostati v delovnem razmerju do poteka odpovednega roka.
Svetujem vam, da se z delavcem pogovorite, saj v kolikor ne boste pristali na sporazumno prenehanje in ima delavec že novo službo, se vam zna zgoditi, da delavca ne bo več v službo. Posledično je včasih bolje pristati na sporazum, v katerem odpovedni rok skrajšate, kljub temu, da delavca potrebujete.
Če boste sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, vam predlagam, da v njem uredite še vračilo sorazmernega dela regresa za letni dopust in ugotovite tudi pripadajoče število dni sorazmernega dela letnega dopusta in njegovo izrabo ter ostale morebitne odprte zadeve.
(Vir: Nina Ličar, Svetovalka SC za delovno-pravna razmerja pri OZS)
