SAZOR

Po ponovnem pregledu vseh javno objavljenih dokumentov glede SAZOR-ja naša pravna služba podaja naslednja pojasnila:

– v zadnjem letu ni bilo sprejetega oz. objavljenega nič novega, z izjemo dveh mnenj Urada za intelektualno lastnino iz decembra 2022 oz. januarja 2023, ki ste ju že videli oz. o katerih smo tudi vmes obveščali, s strani državnih organov ni bilo izdanega ničesar;
– do dodatnih dogovorov s SAZOR-jem v tem času prav tako ni prišlo.

Kar zadeva sodno prakso, javno objavljenih sodb višjega sodišča (ki odloča o pritožbah v sporih iz intelektualne lastnine) zaenkrat še ni. Naj bi višje sodišče že odločalo o nekih pritožbah v zvezi s skupnim sporazumom SAZOR-ja, ampak drugostopenjske sodbe še niso bile izdane in posledično še niso javno dostopne. Spremljamo sodno prakso in takoj, ko bodo sodbe javno dostopne, jih bo pravna služba preučila in vam jih predstavila.

Glede na vse, je mnenje pravne službe enako kot do sedaj:

• smiselno je, da člani, ki sami fotokopirajo avtorska dela iz varovanega repertoarja SAZOR oz. naročajo fotokopije avtorskih del pri drugih podjetjih, podpišejo licenčne pogodbe, saj so honorarji v skupnem sporazumu dokaj ugodni za te primere. S tem ko sklenejo licenčno pogodbo, so varovani v razmerju do avtorjev teh del (oz. SAZOR-ja, ki v tem primeru ima dovoljenje za zastopanje avtorjev in pobiranje nadomestil);

• člani, ki ne fotokopirajo avtorskih del, niti kopij takšnih del ne naročajo pri zunanjemu podjetju, imajo pa multifunkcijsko napravo, ki ustreza pogojem iz skupnega sporazuma, lahko še vedno vztrajajo pri tem, da niso zavezanci po skupnem sporazumu. Lahko ponovno pošljejo isti dopis kot prej oz. napišejo, da vztrajajo pri prej podani izjavi. Tudi če ponovno pošljejo takšno izjavo in se naknadno izkaže, da sodišča odločajo v prid SAZOR-ju in smatrajo, da je skupni sporazum zavezujoč tudi za tiste, ki ne fotokopirajo/naročajo kopij avtorskih del, lahko še vedno sklenejo licenčno pogodbo naknadno.
Kot rečeno, neke tožbe so očitno že bile, ampak je v trem trenutku še nejasno, ali je šlo za to, da je SAZOR koga tožil, ker ni podpisal licenčne pogodbe, ali pa je šlo za druge okoliščine (npr., da je SAZOR dejansko ugotovil, da podjetje fotokopira dela iz varovanega repertoarja, pa ni sklenilo pogodbe).

Dokler ne bo jasne sodne prakse, ki bi izrecno opredelila, da je skupni sporazum zavezujoč tudi v primerih, ko podjetja ne fotokopirajo/ne naročajo fotokopij avtorskih del iz varovanega repertoarja SAZOR, torej zgolj po kriteriju posesti multifunkcijske naprave, je interpretacija skupnega sporazuma prepuščena vsem deležnikom (seveda da SAZOR trdi, da je sporazum veljaven in zavezujoč, ampak to ne pomeni, da ga drugi deležniki ne morejo interpretirati drugače). V dopisu je sicer navedeno, da naj bi to pristojnost imel Svet za avtorsko pravo (SAP), vendar to ne drži povsem. SAP ni pristojen presojati skladnosti skupnega sporazuma kot akta s statusom podzakonskega akta z zakonom/ustavo, temveč zgolj njegovo skladnost s področno zakonodajo (ZKUASP) z vidika kriterijev, ki jih ta določa – torej odločitev, ali je skupni sporazum zavezujoč tudi za podjetja, ki ne fotokopirajo avtorskih del iz varovanega repertoarja SAZOR, ni (nujno samo) v domeni SAP, temveč sodišč (sodišča so vezana na veljavni skupni sporazum, ampak zgolj z vidika, da ne smejo sama spreminjati vsebine – to ne pomeni, da ne smejo presojati, ali je skupni sporazum skladen z ustavo/zakonom na splošno).

Zadnji del dopisa, ki ga SAZOR pošilja, je prav tako zavajajoč, kot smo o tem že poročali. Tržni inšpektorat ima pristojnost ugotoviti prekršek zgolj takrat, ko nekdo uporablja avtorsko delo brez dovoljenja avtorja (v našem primeru, če fotokopira avtorsko delo brez sklenitve licenčne pogodbe s SAZOR-jem, ko govorimo o avtorskih delih iz varovanega repertoarja SAZOR-ja). Če podjetje ne fotokopira takšnih del, potem tudi tržni inšpektorat ne bo ugotovil prekrška. Enako velja za policijo in morebitno kazensko odgovornost za kazniva dejanja.

To, kar iz telefonskih pogovorov s člani ugotavljamo (in kar drži iz dopisa, ki ga SAZOR pošilja) je, da so podjetja velikokrat v zmoti glede tega, kaj sploh je avtorsko delo. Tako da nekateri izmed članov (ampak ne govorimo o velikem številu podjetij) dejansko fotokopirajo takšna dela (npr. članke iz strokovnih revij in knjig) in so skladno s skupnim sporazumom zavezanci za plačilo honorarja po skupnem sporazumu.

Dodatno izpostavljamo še to: ta sporazum ni namenjen fotokopirnicam (kot nekateri zmotno pišejo – oni plačujejo nadomestila po posebni določbi Zakona in po ločenem sporazumu). Pomembno je, ali podjetja v okviru poslovnega procesa fotokopirajo avtorska dela (ne če jih ustvarjajo – to ne pade pod ta skupni sporazum, pomembno je samo fotokopiranje).

Zato je pomembno, da podjetja najprej ugotovijo,  ali fotokopirajo avtorska dela ali ne.
(Npr. imeli smo primer člana, ki ima zaposleno pravnico (lahko bi bila tudi računovodkinja). Ta nima dostopa do strokovnih revij/člankov v službi, ampak gre v knjižnico in v službi fotokopira članek, ki ji je pomemben pri delu. V tem primeru je podjetje zavezanec po skupnem sporazumu).

Iz sodne prakse bo pravna služba lahko podala bolj konkretne predloge, kako postopati pri sklepanju pogodb s SAZOR-jem.

(Vir: Tamara Starič Petrović, vodja službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve pri OZS)