Skupna novinarska konferenca gospodarskih in podjetniških organizacij
Državni zbor danes obravnava Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Na to temo so gospodarske in podjetniške organizacije danes ob 9.30 na GZS sklicale novinarsko konferenco in jasno povedale, da predlog zakona ne rešuje osnovnega problema, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Uredba o zamejitvi cen električne energije namreč ni prinesla rezultatov, ki so jih v gospodarstvu pričakovali in ki jih je vlada nenazadnje napovedovala. To pomeni, da model subvencioniranja, predviden v predlogu zakona, ne bo imel pravega učinka.
Blaž Cvar, predsednik OZS, je ob tem jasno povedal: “To, kar se sprejema ni dovolj. Slovenska podjetja s temi cenami elektrike ne morejo konkurirati niti globalno, niti na evropski ravni. Vprašanje je, kaj bodo naredila podjetja, ki morajo podpisati pogodbe za tako visoke cene?”
Mag. Mariča Lah, predsednica TZS, pa je ob tem dodala, da je situacija izjemno resna in da množičnega zapiranja trgovin ne bo, znajo pa se zapreti kakšna vrata: “Nič dobrega se nam ne obeta. Čaka nas pritisk na stroške, padec potrošnje in odliv kupne moči – to je perspektiva slovenskega gospodarstva. V januarju pa lahko pričakujemo bum cen v trgovinah, saj so trgovci trenutno še ohranjali cene, tudi na svoje stroške, ker so verjeli besedam vlade, da nas čakajo rešitve.Kaj bo, ko se bodo cene realno uskladile in ko nas čaka še usklajevanje zaradi dviga minimalnih plač?”
Prejšnji teden (7. 12. 2022) so predstavniki delodajalskih organizacij v državni zbor posredovali skupno izjavo.
Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize
Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo.
Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni.
Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije.
V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči.
S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo.
Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju.
S spoštovanjem,
Predsednik GZS Tibor Šimonka
Predsednik OZS Blaž Cvar
Predsednica TZS Mariča Lah
Predsednik ZDS Marjan Trobiš
Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
(Vir: OZS, STA)
