Na kaj morate biti pozorni pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi
Glede previdnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi smo že pisali, vendar ni odveč ponovno opozoriti, kako zakonito postopati pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v izogib plačevanja denarnih kazni iz tega naslova ter nepotrebnih nesoglasij med pogodbenima strankama.
Pogodba o zaposlitvi predstavlja temelj nastanka in vsebine delovnega razmerja, saj se v praksi pogosto ob vpogledu pogodbe o zaposlitvi srečujem z ne dovolj temeljito pripravljenimi pogodbami, ki so sklenjene že vrsto let nazaj ter tudi niso več odraz bodisi zakonodajnih sprememb ter sprememb glede kolektivnih pogodb.
Zakon o delovnih razmerji (Ur. list RS, štev. 21/13 in nasl,) določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ter je s tem sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, da si delavec lahko vzame čas ter se o njeni vsebini lahko še s kom posvetuje, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred podpisom pogodbe mora delodajalec kandidata zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti na svoje stroške napotiti na predhodni zdravstveni pregled.
Potrebno je opozoriti, da smejo pogodbo o zaposlitvi skleniti osebe, ki so dopolnile 15 let, zato je pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let nična.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela v delovnem razmerju, pa tudi vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela in mu v 15 dneh od datuma nastopa dela izročiti fotokopijo prijave.
Opozoriti pa velja, da v kolikor tega ne storite vas lahko kar dobro »udari po žepu« in sicer znaša globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tega ne stori.
Zaradi spoštovanja zakonskih obveznosti, ki vam v nekaterih primerih ne vzamejo dosti časa ter denarja velja ravnati skrbno ter v skladu z zakonskimi dolžnostmi.
Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, če delavec na dan nastopa dela zboli, pa tudi v drugih primerih, ko iz opravičenih razlogov ne nastopi dela, se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, pa tudi vključitev v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja kljub temu začnejo uresničevati z datumom nastopa dela, določenim v pogodbi o zaposlitvi. Kot opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne nastopi dela se štejejo primeri, ko je tudi sicer delavec upravičeno odsoten z dela, in so določeni v zakonu in kolektivnih pogodbah (na primer zdravstveni razlogi, kot so bolezen, poškodba, različne osebne okoliščine, kot je na primer smrt v družini. Pogodbeni stranki pa lahko dodatne opravičene razloge, zaradi katerih delavec ne nastopi dela določita s pogodbo o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas, le izjemoma, ob obstoju primerov določenih v zakonu ali kolektivni pogodbi dejavnosti se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, torej ali gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen.
Opozoriti velja, če v pogodbi o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen, pa tudi v kolikor pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, zakon določa domnevo, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Če je torej med delavcem in delodajalcem ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi ali če je pogodba sicer sklenjena v pisni obliki, a ne vsebuje določbe o času trajanja, se šteje, da je delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas.
Katere ključne elemente mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?
Pogodbeni stranki morata v pogodbi o zaposlitvi navesti: podatke o pogodbenih strankah, vključno z njunim prebivališčem oziroma sedežem, datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi (pri čemer se za to delo zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela); kraj opravljanja dela (če ta ni naveden, se šteje, da delavec delo opravlja na sedežu delodajalca); čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas); ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa; znesek osnovne plače, ki pripada delavcu za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi (v eurih) ter morebitna druga plačila; druge sestavine plače delavca, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače; letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa tudi način izrabe letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošne akte delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca in druge pravice in obveznosti, v primerih, ki jih določa zakon.
To so obvezne sestavine vsake pogodbe o zaposlitvi, pri posameznih vrstah pogodb o zaposlitvi (na primer pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pri pogodbi o zaposlitvi za delo na domu, in drugih) pa določa zakon tudi dodatne obvezne sestavine, prav tako so možne nekatere neobvezne določbe (na primer določba o poskusnem delu, konkurenčna klavzula).
Glede nekaterih vprašanj (dolžina in razporeditev delovnega časa, letni dopust ter način njegovega določanja, dolžina odpovednih rokov) zakon dopušča, da jih pogodbeni stranki izrecno ne opredelita v pogodbi o zaposlitvi, ampak se sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
Za zaključek opozarjam, da skrbno in pravilno sestavljena pogodba o zaposlitvi lahko ob morebitnem sporu med delavcem in delodajalcem pripomore k mirni in hitri rešitvi spora ter vam ne povzroči nepotrebnih visokih finančnih obveznosti.
(Vir: Staša Pirkmaier, svetovalka na področju delovnega prava pri OZS)
