Novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2O)
V Uradnem listu RS št. 100/2024 z dne 26. 11. 2024 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2O). Zakon je pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
V nadaljevanju povzemamo bistvene novosti:
• Zavezujoča informacija (14. člen)
Davčni organ bo izdal zavezujočo informacijo v 3 mesecih od prejema popolne vloge.
• Plačnik davka (58. člen)
Po novem se za plačnika davka šteje tudi delodajalec, ki ga dohodek iz zaposlitve neposredno ne bremeni, pod pogojem, da oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka. Primeroma gre za dohodek iz zaposlitve, ki ga izplača nerezident, ki je z delodajalcem povezana oseba (npr. nadrejena družba).
• Navidezni posli (74.a člen)
Z novim 74.a členom se določa pravne posledice v davčno inšpekcijskem nadzoru ugotovljenih navideznih poslov oziroma ugotovljenega izogibanja ali zlorabe predpisov. Za nastalo davčno obveznost sta solidarno odgovorna tako plačnik davka kot tudi prejemnik koristi, pri čemer se za neupravičeno korist šteje davčni prihranek, ki je bil dosežen zaradi sklenitve navideznega pravnega posla oziroma ki je bil pridobljen kot posledica nedovoljenega davčnega izogibanja oziroma zlorabe predpisa.
• Suspenzivni učinek pritožbe (87. in 99. člen)
Davčni organ bo lahko do vročitve odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo odložil davčno izvršbo na zahtevo davčnega zavezanca pod pogojem, da bo ta hkrati s pritožbo zoper odmerno odločbo predložil ustrezen instrument zavarovanja ali dovolil vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Zavezancu v tem primeru ne pripadajo obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, če je obveznost poravnal pred potekom časa, za katerega mu je bil dovoljen odlog plačila oziroma pred odločitvijo o pritožbi.
• Odlog in obročno plačevanje davka v primeru hujše gospodarske škode (102. člen, prehodna določba)
Po novem se zavezancu, poslovnemu subjektu, dovoli le obročno plačilo davka. Možnost odloga plačila je po tej določbi črtana. Še vedno pa lahko zavezanec zaprosi za odlog plačila za največ 24 mesecev, če predloži ustrezno zavarovanje (103. člen). Postopki o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, se zaključijo ob upoštevanju prej veljavnih pravil ZDavP-2.
• Zastaranje (125. člen, prehodna določba)
V primeru napovedi zavezanca pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati. Hkrati se skrajšuje rok za zastaranje pravice do odmere davka na promet nepremičnin, davka na darilo in davka na dediščine na pet let od dneva, ko bi bilo potrebno davek napovedati oziroma od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Zaradi sprememb določb ZDDV-1 se določa tudi zastaralni rok za uveljavljanje pravice do vračila presežka DDV na pet let od dneva predložitve obračuna DDV, v katerem je bil ugotovljen presežek DDV. Zastaranje rokov za vračilo presežka DDV se uporablja za obračune DDV, predložene po uveljavitvi zakona.
• Zapisnik (140. člen)
Podaljšuje se rok za podajo pripomb na zapisnik, ki ga sestavi davčni organ po opravljenem davčno inšpekcijskem nadzoru iz 20 na 30 dni od vročitve zapisnika. Davčni zavezanec bo lahko v pripombah na zapisnik predložil tudi nova dejstva in dokaze, ki niso obstajali pred izdajo zapisnika.
• Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi (158. člen)
Dopolnjena je določba, ki ureja pravno sredstvo tretje osebe, ki izkazuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Če davčni organ oceni, da pravica osebe, ki je vložila ugovor, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da pred sodiščem vloži tožbo zoper davčni organ. V primeru vložitve tožbe se prodaja zarubljenih stvari zadrži do zaključka postopka pred sodiščem. V kolikor gre za hitro pokvarljivo blago ali je hramba zarubljenih stvari povezana z nesorazmernimi stroški, lahko davčni oran še pred zaključkom na sodišču proda zarubljene predmete. V tem primeru mora pred prodajo od vložnika ugovora pridobiti izjavo glede prodaje. Če se ta s prodajo ne strinja, davčni organ zavezancu dovoli položitev varščine ter določi pogoje zanjo.
• Prejemki izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen)
Iz davčne izvršbe se izvzamejo tudi sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na podlagi predpisov, ki urejajo odpravo naravnih nesreč.
• Uskladitev ZDavP-2 s spremembami ZDoh-2 (novi 288.a, 337.a in 337.b, 353.a in 353.b, 397. člen, prehodna določba)
Vezano na spremembe dohodninskih določb glede nagrajevanja delavcev z deleži in delnicami se dopolnjujejo tudi določbe Zakona o davčnem postopku. Določa se pogoje za izjemo brutenja dohodka, zamik izračuna davčne obveznosti in obveznosti za plačilo prispevkov ter podlaga za avtomatično dajanje podatkov, potrebnih za pobiranja davka. Delodajalci so dolžni davčnemu organu in delavcu posredovati podatke najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. Za neposredovanje podatkov je predpisana globa. Za vodenje registra inovativnih zagonskih podjetij je pristojen Slovenski podjetniški sklad.
(Vir: Jasmina Malnar Molek, davčna svetovalka pri OZS)
