Sprejet zakon, ki uvaja zimski regres in prenavlja obdavčitev normirancev
Državni zbor je na izredni seji sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Zimski regres
Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Zimski regres letos tako znaša 638,86 evra in bo izplačan do 18. decembra 2025.
S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.
Izjeme glede kasnejšega izplačila zimskega regresa ne veljajo za javni sektor. V zakonu je urejen tudi zimski dodatek za upokojence za leto 2025. Višina dodatka za leto 2025 znaša 150 evrov.
Preberite tudi:
ZIMSKI REGRES – Zimski regres, Svetovalni center OZS, 7. 11. 2025 >>>
Prilagoditev sistema obdavčitve normirancev
Kot ministrstvo za finance navaja ob potrjenem predlogu besedila zakona, je cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. Pri učinkih novega zakona gre torej predvsem za:
• zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
• zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
• prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
• spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem.
Navedeni spremembi naslavljata anomalije sistema oziroma zlorabe, ki jih je zaznal davčni organ.
Besedilo zakona v dokumentu na povezavi >>>
(Vir: Anton Šijanec in Jasmina Malnar Molek, Svetovalka za davke pri OZS)
